Fundacija Word
Dajte to stran v skupno rabo



Želja je vzrok za rojstvo in smrt ter smrt in rojstvo oz.
Toda po mnogih življenjih, ko je um premagal željo,
Vstali Bog želi brez, samospoznajoč reči:
Rojena iz maternice tvoje smrti in teme, o želja, pridružila sem se
Nesmrtni gostitelj.

- Zodiak.

THE

BESEDA

Vol 2 NOVEMBER 1905 No 2

Avtorske pravice 1905 HW PERCIVAL

DESIRE

OF vseh moči, s katerimi se mora spoprijeti človekov um, je želja najbolj grozna, najbolj varljiva, najnevarnejša in najbolj potrebna.

Ko se um najprej začne utelešati, ga prestraši in odvrne živahnost želja, toda z asociacijo postane odbojnost privlačna, dokler um s svojimi čutnimi užitki končno ne zavede in zamre v pozabo. Nevarnost je, da se lahko z željo po sebi umre z željo veliko dlje, kot bi se moral, ali pa se bo odločil za identifikacijo in se tako vrnil v temo in željo. Potrebno je, da bi želja dala odpor, da bo um, ko bo skozi svoje iluzije videl samega sebe.

Želja je uspavalna energija v univerzalnem umu. S prvim gibanjem univerzalnega uma želja prebudi v delovanje kalčke vseh obstoječih stvari. Ko se dotakne diha duha, se želja prebudi iz latentnega stanja in vse stvari obdaja in prežema.

Želja je slepa in gluha. Ne more okusiti, vonjati ali se dotikati. Čeprav je želja brez čutov, pa ta smisel uporablja, da služi sebi. Čeprav je slep, sega skozi oko, vleče in hrepeni po barvah in oblikah. Čeprav je gluh, posluša in pije skozi uho zvoke, ki spodbujajo čutenje. Brez okusa, vendar gladi in se razveseljuje skozi nepce. Brez vonja, vendar skozi nos vdihne vonjave, ki vzbujajo apetite.

Želja je prisotna v vseh obstoječih stvareh, do popolnega in popolnega izražanja pa pride le skozi živo organsko živalsko strukturo. In željo je mogoče izpolniti, obvladati in usmeriti v rabe, ki so višje od živali, medtem ko je v izvornem stanju živali v človeškem živalskem telesu.

Želja je nenasitni vakuum, ki povzroča nenehno prihajanje in odhajanje diha. Želja je vrtinec, ki bi vse življenje potegnil vase. Brez oblike želja vstopa v vse oblike in jih zaužije s svojimi nenehno spreminjajočimi se razpoloženji. Želja je hobotnica, ki se nahaja globoko v spolnih organih; njegove lovke segajo skozi avenije čutov v ocean življenja in služijo njegovim zahtevam, ki jih nikoli ni treba zadovoljiti; kipeč, goreč, ogenj, divja v svojih apetitih in poželenjih ter razjezi strasti in ambicije, s slepo sebičnostjo vampirja črpa iz sebe sile samega telesa, skozi katerega se poteši njegova lakota, in pusti osebnost opečeno iz pepela na smetišču sveta. Želja je slepa sila, ki izčrpava, stagnira in duši in je smrt za vse, ki ne morejo zadržati njene prisotnosti, je spremeniti v znanje in spremeniti v voljo. Želja je vrtinec, ki pritegne vse misli o sebi in jo prisili, da zagotovi nove melodije za čutni ples, nove oblike in predmete za posest, nove prepihe in zahteve, da zadovolji apetite in osupne um, ter nove ambicije za razvajanje osebnost in podrejati njenemu egoizmu. Želja je parazit, ki zraste iz uma, se poje v in se zredi; ko vstopi v vsa svoja dejanja, je vzbudil čar in povzročil, da je um mislil o njem kot o neločljivem ali ga poistovetil s samim seboj.

Toda želja je tista sila, ki povzroči, da narava razmnožuje in poraja vse stvari. Brez želje bi se spola zavrnila parjenje in razmnoževanje svoje vrste, dih in um pa se ne bi mogla več inkarnirati; brez želje bi vse oblike izgubile svojo privlačno organsko silo, sesule bi se v prah in razblinile v zrak, življenje in misel pa ne bi imela načrta, v katerem bi se oborila, kristalizirala in spremenila; brez želje se življenje ne bi moglo odzvati na dih, vzkliti in rasti, in brez materiala, na katerem bi delovala, bi misel začasno ustavila svojo funkcijo, prenehala delovati in pustila um nereflektirano praznino. Brez želje dih ne bi povzročil manifestacije materije, vesolje in zvezde bi se razblinile in vrnile v en prvobitni element in um ne bi odkril, da je sam pred splošnim razpadom.

Um ima individualnost, želja pa ne. Um in želja izvirata iz iste korenine in snovi, toda um je eno veliko evolucijsko obdobje pred željo. Ker je želja torej povezana z umom, ima moč pritegniti, vplivati ​​in zavajati um v prepričanje, da so enaki. Um ne more brez želje, niti želja ne more brez uma. Želje ne more ubiti, vendar lahko um dvigne željo iz nižjih v višje oblike. Želja ne more napredovati brez pomoči uma, um pa nikoli ne more spoznati samega sebe, ne da bi ga preizkusila želja. Dolžnost uma je, da vzgaja in individualizira željo, toda če je želja nevedna in slepa, ima ta zmota um ujetnika, dokler um ne bo videl zamakanja in je dovolj močan, da zdrži in podreja želji. Um s tem spoznanjem ne samo sebe vidi kot drugačnega in ker je osvobojen nevednosti živalskih želja, ampak bo žival sprožil tudi v proces sklepanja in ga tako dvignil iz svoje teme v ravnino človeške svetlobe.

Želja je stopnja v zavestnem gibanju snovi, ko se vdihne v življenje in se razvije skozi najvišjo obliko seksa, kjer doseže vrhunec želje. Z mislijo se lahko nato loči od živali in jo preseže, jo združi z dušo človeštva, inteligentno deluje z močjo božanske volje in tako na koncu postane Ena zavest.