Fundacija Word
Dajte to stran v skupno rabo



THE

BESEDA

Vol 21 JUNIJ 1915 No 3

Avtorske pravice 1915 HW PERCIVAL

GHOSTI, KI NIKOLI NISO BILI MENI

(Nadaljevano)

V smrtnem delu človeka so sestavljena in betonirana bitja iz štirih elementov sfer. Po drugi strani je fizični svet iztrebljanje človeka. Oba procesa, tako padavine kot sublimacija, nenehno, a nezavedno, potekajo do človeka, ki ne more neposredno posegati v narave, ko jih začne. Elementi so projekcije ali specializacije, ki jih je sestavil človek, ko se ti spet razdelijo na elemente, ki jim pripadajo.

Neoblikovan element se oblikuje skozi človeka. Ko neformirani elementi prehajajo skozi individualno organizacijo človeka, njegov um deluje nanje tako, da se posameznim oblikam dajejo brezformni elementi. Vse to je naravna magija. Element, tako postavljen v obliko, nima ničesar. Je element. Preprosto ima obliko, ki kaže na element, iz katerega je prišla. To je posledica delovanja človekovega uma na element, ko element prehaja skozi njegovo telo. Vrsta sestavljenih elementov in oblike, ki so jim dane, so odvisne od posameznega elementa, ki ga obdelujemo, in od organov ali delov telesa, skozi katere element prehaja ali s katerimi stopi v stik, in tudi od dejanja želje človeka v povezavi z njegovim umom. Tako oblikovani elementi se nanašajo na mineralna, rastlinska, živalska in človeška kraljestva.

Torej so elementi, kolikor se jih tiče, rojeni skozi človeka. Dobre ali zle lastnosti in lastnosti so odvisne od bolezni ali koristnosti človekovega telesa, od hudobnosti ali naravnosti njegove želje, od razvoja in urejenosti njegovega uma in od njegovega osnovnega motiva v življenju.

Hrana, s katero se vzdržuje fizično telo, je sestavljena iz štirih elementov. Zaužita hrana se uporablja za negovanje elementov, ki predsedujejo organom telesa, in manjše elemente pod njimi. Človek ne more neposredno iz elementov črpati tistega, kar je potrebno za oskrbo in ohranjanje aktivnih sil v telesu, ki so elementi. Vzeti mora vse, kar je potrebno, iz živilskih materialov, ki so mu ga bili opremljeni, in zaužiti mora tisto hrano, iz katere lahko njegovi organi najbolje izločijo elemente, in jih najlažje prenese in zadrži za nekaj časa v svojem telesu.

Človek s hranjenjem štiri elemente pretvori v svoje telo in jih po službi tam loči ter s kroženjem skozi svojo organizacijo oblikuje in razporeja kot duhove narave ali zgolj silo v njihove elemente.

Tako splošna zasnova elementarnega sistema ostaja enaka skozi različne epohe in obdobja; vendar različnost oblik elementov povzroča variacije človekovih želja in sprememb v razvoju njegovega uma. V določenih obdobjih bo več elementov, ki imajo naklonjenost do drugih bitij in sorazmerno malo elementov, ki so prijazni; v drugih časih bodo prevladovali prijazni elementi. V določenih obdobjih so elementi moški znani in postali njihovi poznavalci, moški pa lahko brez težav odprejo komunikacijo z osnovnimi rasami. V drugih časih ni trgovine in tako vsesplošnega nestrinjanja v obstoj elementov.

Te spremembe prihajajo in gredo z napredkom in razvojem človeka ter z njegovo degeneracijo. Valovi teh manifestacij so morda znani med napredkom njegove civilizacije ali njenim razpadom.

Pogoji obstoja elementov segajo od kratkega obdobja, ki je krajše od življenjske dobe dnevne muhe, do sto let. Najkrajša življenjska doba elementa je lahko vezava elementa na del organa, ki daje začasen obstoj občutku ali strasti, kot je bes, dolgo življenje pa je lahko širjenje občutka ali strasti v rok tisoč let. Dolžina življenjskega elementa je odvisna od jasnosti in intenzivnosti misli in občutja, ki je prisoten k oblikovanju elementarne biti.

Človek ni edini ustvarjalec elementov na zemeljski sferi; druge inteligence lahko kličejo elemente iz čistega elementa. Inteligenci jih kličejo po besedi, in v skladu z Besedo, po kateri bodo elementi ustvarjeni, bodo njihova narava, služba, delovanje in delovanje v času njihovega obstoja.

Inteligenca ne daje nobene glasne besede; toda tisto, kar je narava Besede, ki je izgovorjena, lahko človek razume kot analogijo tistemu, kar se dogaja pri izgovorjavi zvoka. Zvok povzroči, da se delci v zraku prilagodijo v geometrijski obliki ali ravni ali živalski ali celo človeški obliki, če se zvok podaljša, dokler delci ne sprejmejo oblike.

V primeru zvoka, ki ga daje človek, delci morda ne bodo dolgo združeni, ker ne zna besedi dati besed zavezujoče kakovosti, kakovosti stalnosti; toda inteligenca, ki kliče bitja iz čistih elementov, daje obliko stalnost, ki je potrebna za obstoj elementa.

Sovražnost ali privlačnost, ki obstaja med človekom in elementom ali katerim koli elementom elementov, je odvisna od človekovega duševnega odnosa do predmeta ali stvari, s katero se ta sklop elementov nanaša, pa tudi od ličenja njegovega telesa in delež elementov v ličenju. Zaradi drže človekovega uma in posebne kombinacije elementov, iz katerih je sestavljeno njegovo telo, bo pritegnil ali odvrnil nekatere elemente ali razrede elementov. En razred elementov ga bo iskal, drugi se ga bo izogibal, drugi ga bo napadel. Tako nastanejo navidezne nesreče, ki prizadenejo posameznika in včasih veliko število ljudi, ki so na videz združeni po naključju, kot v goreče gledališče, brodolom ali v skupnost, v času, ko je zaradi poplav in nevihte. Po drugi strani so srečna odkritja, kot so lociranje zakladov ali rudnikov, nafte ali botaničnih odkritij ali kemičnih izumov posameznikov, in blaginja podeželja, naklonjena rodovitnosti zemlje, govejega goveda in bogatih letin, in blaginja celotne skupnosti na splošno ni odvisna od sreče, naključja in niti industrije, temveč od kombinacije elementov v človeških telesih in naravi, ki prinesejo te rezultate. Takšni kraji privlačijo tiste, ki so podobne narave; tisti, ki so drugačne narave, bodo odvrnjeni ali, če bodo ostali, jim bodo duhovi sovražni. Toda vse to je po splošnem zakonu karme, ki prinaša ustrezne odnose med človekom in elementi.

Nekaterim moškim, ki jih zemeljski duhovi favorizirajo pri ličenju, morda primanjkuje drugih naravnih duhov; potem bodo takšni moški uspeli v katerem koli klicanju ali podvigu ali športu, s katerim se ukvarjajo zemeljski duhovi, vendar ne bodo uspeli ali se bodo poškodovali, ko bodo tako vpleteni, da bi prišli v stik z naravnimi duhovi tistih elementov, ki v sestavi teh moških jasno ne obstajajo. .

Človek, ki mu primanjkuje določenega elementa, lahko nekaj spodbudi tako, da v sebi razvije ustrezen smisel in razmišlja tako, da stopi v stik s manjkajočim elementom. Ampak ponavadi človek tega ne počne. Običajno mu niso všeč elementi, ki jih primanjkuje, in ni nagnjen k gojenju ustreznega občutka niti k temu, da bi v sebi razvil prijaznost do tega elementa, in ta neljuba in pomanjkanje v njem povzročata sovražnost. Redkokdaj je človek pri ličenju skladno povezan z vsemi štirimi razredi duhov narave.

Razmerje naravnih duhov znotraj človeka in zunaj lahko še naprej obstaja, ne da bi se zavedal odnosa ali njihovega obstoja. Možno je, čeprav malo verjetno, da se bodo ljudje zavedali obstoja naravnih duhov, medtem ko je v njihov obstoj takšna splošna neverica. Dokler človek zanika možnost njihovega obstoja, verjetno ne bo videl naravnega duha. Kadar človek ne more prisiliti vidne ali slišne prisotnosti duhov narave, mora imeti vsaj odprt um in priznati možnost obstoja naravnih duhov, preden lahko razume njihovo naravo in dejavnosti ali posla z njimi.

Duhovi v naravi vidijo ljudi ne takšne, kot jih vidijo ljudje, temveč takšne, kot so v resnici. Moški lahko vidijo duhove narave kot duhove narave, vendar jih moški običajno vidijo v oblikah, v katerih si želijo, da bi jih videli naravni duhovi. Duhovi narave bodo videti tako, kot želijo, razen če jih ljudje ne bodo mogli videti takšni, kot so v resnici.

Duh v naravi se bo človeku pogosto pojavil na naraven način, brez nagiba ali slovesnosti, kjer ima človek pozitivne lastnosti tistega elementa, katerega ima duh negativno plat, ali kjer ima duh pozitivno in človeško negativno lastnosti istega elementa. Tako se ženski vodni duh lahko pojavi v človeški obliki ob gorskem potoku pastirskemu dečku, v njegovi naravi prevladujejo nasprotne lastnosti vodnega elementa, zato ga vsak pritegne drug. Vodni duh bi v tem primeru jasno videl naravo in nagibe fanta, veliko bolj jasne, kot bi jih dejal sam fant; in vodni duh bi, če bi jih videl, prevzel žensko obliko, saj bi bil v tem videzu najbolj privlačen za pastirja. Če bi pastir lahko zahteval, da se sprite pojavlja v obliki, ki je najbolj reprezentativna za resnično naravo spriteja in njegovo mesto v njegovem razredu, potem bi lahko sprite ostal v tej človeški obliki ali se spremenil v del telesa, ali pa izgubijo človeško obliko ali se spremenijo in se pojavijo kot žele ali ovalna nebulozna masa. Z vzpostavljenim prijateljskim odnosom bi fant dal sprite določeno tinkturo svoje miselnosti, želeju podobno ali nebulozno maso pa težnjo k bolj skladni obliki, sprite pa bi pozneje prevzel človeško obliko iz svoje povezanosti z človeško bitje. Sprite bi tudi dečku prinesel določene koristi, na primer dajal mu čutejša čutila za zaznavanje predmetov, ki jih morda išče.

Obdobja, ko ljudje najverjetneje pritegnejo duhove narave, so v zgodnjem otroštvu, preden se pri otroku manifestira egotizem. Potem otrokova in lesena nimfa ter vile in sprite tvorijo naravne asociacije, ob katerih otrok nikakor ne preseneča, ampak v katerih živi tako, kot bi živel v družbi drugih otrok. Spritesi so lahko pomanjšani, ne višji od hrošča ali pa so velikosti metulja in do višine otroka ter celo višji. V vsakem takšnem primeru je vez privlačnosti in vrste pritegnjenih spritov odvisna od negativnih in pozitivnih lastnosti istih elementov v spritu in otroku.

Pravljične zgodbe niso vse posledica zgolj domišljije. Mnogi opisujejo, kaj se je že velikokrat zgodilo in kaj se še vedno dogaja. Pripovedovalci so morda opisali, kakšni so sami vedeli, ali zadevo so jim morda predlagali duhovi narave. Majhni otroci lahko še vedno vidijo te vilinske oblike, ki se spogledujejo po gozdu ali plešejo ob mesečini, stojijo ob otroški posteljici ali se dvigajo nad kaminom, ali pa vidijo odrasle vile v polni velikosti. Običajno pridejo do otrok, da jim svetujejo in jih v času nevarnosti pogosto zaščitijo. A vse to se spremeni, ko otrok postane samozavesten in pokaže svoj egoizem ali pokaže nagnjenost k vragoliji. V podeželskih okrožjih veliko otrok vidi te duhove, nekateri otroci pa jih vidijo tudi v gnečah. Toda s svežino in naravnostjo zgodnje mladosti se otrokom izgubi ves spomin nanje. Le v redkih primerih se bo moški ali ženska spomnila na zgodnje zveze, ki so bile takrat tako resnične.

Ko otroci odrastejo v moške in ženske, jih elementi več ne iščejo, saj svežine in koristnosti s telesom ni. Elementi najnižjih stopenj, nerazviti elementi ognja, zraka, vode in zemlje so vedno okoli človeka in tvorijo njegovo telo. Toda višji zemeljski elementi se človeka izognejo; po njih imajo odrasle osebe slab vonj. Prebavni sistem, s katerim so povezani, je ponavadi v nezdravem stanju, ki se imenuje avto-zastrupitev, zaradi fermentiranja in gnave hrane. Višji vodni elementi, povezani z obtočilnim sistemom, ne privlačijo, ker se jim telo zdi stagnirano. Višji zračni elementi ostanejo proč zaradi nečiste in sebične misli in zato, ker moški in ženska proizvajata ton skozi svoj dihalni sistem, katerega ton je značilen za misli in povzroča, da ti elementi ostanejo proč. Ognjeni elementi se izognejo odraslim ljudem, kolikor je njihov spolni sistem izčrpan in nečist, njihovi misli pa so tako prežeta z mislijo o seksu, da višji ognjeni elementi ne morejo prejeti nobene koristi od odraslih z neposredno povezavo.

(Se nadaljuje)