THE

BESEDA

GHOSTI, KI NIKOLI NISO BILI MENI

(Nadaljevano)

Duhovi delujejo instinktivno, ne inteligentno

KO ima moški zaupanje v svojo srečo, deluje spontano, brez oklevanja. V njem je občutek intimnosti s stvarjo, ki jo bo storil, in vzgon je z njim, ki ga popelje do njegovega uspeha. Če obstajajo ovire pri katerem koli delu ali poslih ali podvigih z drugo osebo ali osebami, duh deluje na te druge in jih pripelje tja, kjer delujejo, kot bo ustrezalo koncu, ki ga duh zahteva, da vidi in poseže.

Duh na srečo ni inteligenca; noben duh ni. Vsa sreča, ki jo lahko stori duh, je, da deluje na čutila svojega naboja in jih izostri in skozi čutila usmeri um osebe do določenega stanja ali priložnosti. Um se obrne na priložnost, potem pa z nagonom in plovnostjo ter zaupanjem, ki ga daje duh, samozavestno stori tisto, za kar se počuti, da bi moral storiti, in noče storiti tistega, za kar se počuti, da je neugodno. njemu. To so splošne metode, ki jih upoštevamo.

V določenih primerih duh naredi določeno stvar, ki je izkazala osebi, da je zanj znak, da mora ukrepati ali pustiti stvar pri miru ali jo pustiti. Ta signal je lahko tak, kot je določen topel in vesel občutek v srcu ali dihu ali pa bo prevladoval vtis določene barve, ali se bo videla ali pomislila figura, ali pa bo obstajala določena sladkoba ali prijeten občutek, podoben po okusu, v grlu, če je akcija srečna, ali neprijeten okus, da preprečimo ukrepanje; ali ima signal lahko vonj, dišeče ali nasprotno, saj bo dejanje srečno ali ne, ali pa bo na določenih delih telesa prišlo do impulza ali omejitve, ki bo nakazoval, kaj storiti in česa ne storiti na kritični čas. Duh lahko gre celo tako daleč, da zadrži roko osebe, ko bi storil nekaj, česar ne bi smel.

Kako duhovi sreče dosežejo rezultate

Glede načina, kako duh deluje na druge osebe, da pridobijo odnos ali ravnanje, ki je naklonjeno duhu, je treba vedno upoštevati, da duh na srečo ne more ravnati proti zakonu, po katerem so drugi upravičeni do določene zaščite. Kadar drugi ravnajo v skladu z zakonom, srečni duh ne more vplivati ​​na njih, da delajo tisto, za kar vedo, da ne bi storili, niti ne naredijo tistega, kar vedo, da bi morali početi. Kadar pa druge osebe niso pravilno naseljene, bodo namignile v zlorabo, so sebične, tam jih lahko duh naredi, da naredijo skoraj vse, kar bo ugodilo rezultatu za naboj duha. Če jih duh naredi, da naredijo določene stvari, ki so jim na koncu neugodne, se takšnim osebam izplača le tisto, kar zaslužijo, in hkrati koristijo duhu.

Način, kako duh uresničuje svoje predmete z delovanjem na druge, je, da pred njimi vržejo sliko, zaradi česar bodo mislili, da je zadeva v njihovo korist. Slika je lahko včasih resnična ali pa je napačna. Ali pa jih bo duh spomnil na neko preteklo izkušnjo, da bo vplival na njihovo delovanje. Ali pa jih bo duh zaslepil pred dejstvi, da ne bi videli pravega razmerja okoliščin. Ali pa jih bo pozabil, kaj so nameravali, in se morajo spomniti svojih preteklih izkušenj. Ali pa jih bo zaenkrat vrgel glamur, da jih bo spodbudil, da vstopijo v tisto, kar mu bo naboj duha naklonil. Kadar druga oseba ni neposredno povezana z dejanjem, bo duh pripeljal tretjo ali četrto osebo, da bo vplivala na osebo, katere dejanje je potrebno za uspeh srečneža. Včasih bodo rezultati za druge osebe neugodni; v nasprotnem primeru jim bo koristilo in bodo navdušeni nad občutkom uspeha, ki ga navdihuje duh sreče. Kar velja za srečo v poslovnih podjetjih, se nanaša na srečo v špekulacijah, pretepih, igrah na srečo, ljubezenskih zadevah in v vseh življenjskih stvareh.

Metode, ki jih zasleduje duh slabe sreče, so glede na situacije enake ali podobne tistim, ki jih uporablja duh sreče. Duh slabe sreče ne svetuje, prav tako malo kot duh za srečo. Deluje na čutila, tako kot duh za srečo. S slabo srečo pojdite željo samozavesti, dvoma o uspehu, strahu pred neuspehom, v pogreznem srcu nesrečne osebe, ko se vam ponudi priložnost. Ko je neuspeh zagotovo, duh slabe sreče objavi slike, ki zbujajo lažna pričakovanja. Prikaže jih v enem trenutku in jih premesti v naslednjem. Nesrečna oseba bo videla kot skozi sivo meglo, temno preteklost in turobno prihodnost. V nasprotnem primeru se mu zdijo stvari rožnato obarvane, potem pa se življenje in barva ugasneta takoj, ko bo ukrepal po občutku ali sliki. Duh mu bo omogočil, da bo videl dejstva iz njihovih resničnih razsežnosti. Človek bo nekaterim pripisal večji pomen, kot bi moral, drugim pa manj, kot bi moral. Ko pridejo časi za ukrepanje ali izpustitev ali pustitev pri miru, bo ravnal po lažni sodbi. Duh ga bo vodil tako kot volja. Tako bo moški iz ene treme težav prešel v drugo. Uspeh, četudi na trenutke v dosegu njegovega, se mu bo izognil, ker duh povzroči zunanji dogodek, ki vpliva na druge in spremeni situacijo.

Duh za srečo in duh za slabo srečo, naj gre za duhove, ki že obstajajo v elementih ali so posebej ustvarjeni, ne delujejo neodvisno od naboja in od izvora - torej od svojega osnovnega učitelja. Njihove elementarne vladarice so prisiljene, da delujejo po nagonu. Duhovi ne morejo ravnati drugače, prav tako jih ne morejo zavrniti. Elementarni bogovi pa niso vsemogočni. Obstajajo omejitve, kaj lahko privabijo ali dovolijo, da duhovi počnejo ali preprečijo.

Tako nastanejo in spodbudijo in delujejo dve vrsti elementov, ki ustvarjajo veliko in slabo srečo. Ena vrsta obstaja v naravi, privlači jo človek in se mu zaradi človekovega duševnega odnosa pripisuje v smeri svojega elementarnega mojstra. Drugo vrsto posebej ustvari človek, z dovoljenjem in pomočjo takšnega elementarnega mojstra. Potem so tu še tretje vrste, ki se razlikujejo od teh dveh in jih daje ena oseba druga. Ta podelitev nastane z izrekom blagoslova ali prekletstva (gl Beseda, Letnik 23, 65–67.) ali z darilom predmeta.

Ustvarjanje duha za blagoslov in preklinjanje

Prekletstvo se lahko loti tistega, ki je storil zlo, očeta, matere, napačnega ljubimca, bližnjega sorodnika in nekaterih nesrečnih oseb, ki jih je zmotil, pa tudi tistega, ki ima naravno moč, čeprav je latenten , da izgovori urok.

Blagoslove lahko da vreden oče ali mati, nekdo, ki mu je pomagal v stiski, in spet tisti, ki ima dar, seveda, da pokliče blagoslov, čeprav se tega ne zaveda.

V nasprotju s splošno sprejetjem je moč odsotna v primerih zgolj papežev in duhovnikov ter drugih, ki delujejo kot uslužbenci verskih institucij, bodisi kot brahmani, šamani, rabini, derviši, čarovniki ali sveto ljudstvo, razen če nimajo naravne moči, ali razen če je moč razvita s posebnim tečajem usposabljanja in začetkom ali obvladanjem elementov.

V članku iz (Beseda, Vol. 23, str 66, 67) je prikazano, kako nastanejo ti duhovi. Na splošno obstajata dva načina. Eden je, ko se človekove lastne zle ali dobre misli in dejanja združijo in združijo z intenzivno željo in mislijo tistega, ki izreka prekletstvo ali blagoslov, in se nato oborijo na prekleto ali blagoslovljeno osebo. Drugi je primer, ko se določeno spontano čustvo dvigne od govornika in se, združeno z neko mislijo ali dejanjem posameznika, ki ga je treba prekleti ali blagosloviti, spusti nanj. V teh primerih preklinjanja in blagoslova je duh slabe sreče ali duh sreče vezan na osebo, ne da bi bilo čaščenje elementarnega boga, ki mora v tem primeru zagotoviti instrument za duha slabe sreče ali duha sreče po karmičnem zakonu.

Ti duhovi, ustvarjeni s prekletstvom ali blagoslovom, so po strukturi drugačni od drugih dveh vrst. Razlika je v tem, da je material, ki sestavlja duha, bolj razvita elementarna zadeva, saj velik del zadeve opremi tisti, ki se preklinja ali blagoslavlja, pa tudi tisti, ki preklinja ali blagoslavlja, medtem ko je za elemente primerljivo malo. Bog. Taki duhovi imajo balen ali benigni vpliv na osebo, ki je odgovorna. Ne moremo se izogniti tem prekletstvom ali blagoslovom, dokler se ne izpolnijo. Včasih prekletstvo ali blagoslov občutijo tudi drugi kot tisti, ki ga nosi.

Duhovi in ​​talismani sreče

Srečo lahko poleg tega prinesejo tudi nošenje ali posedovanje talismana ali amuleta. (Glej Beseda, Letnik 22, str. 276–278, 339.) Duha za srečo, ki je vezan in zapečaten na predmet, ki se imenuje talisman ali amulet in je običajno namenjen zaščiti in koristi, ustvari imetnik ali dajalec čarovniškega predmeta, ki ga je podaril imetnik. Duh dobi svojo moč in impulz od elementarnega boga, ki se je strinjal, da bo opravil službo, ko ga je pozval amulet ali talisman. (Glej Beseda, Letnik 22, str. 339–341.)

Sreča je izjemna

Pristni primeri dobre in slabe sreče so izjemni. Redki so ne le v življenju velike množice človeštva, temveč redki tudi v življenju oseb, ki imajo srečo ali nesrečo. Niti sreča ne daje zadovoljstva, ki ga srečni prinaša.

Povezava sreče s srečo je večinoma v prepričanju tistih, ki zgolj gledajo naprej. Sreča človeka ne osrečuje, niti slaba sreča ni nesrečna. Srečni ljudje so pogosto nesrečni in nesrečni srečni.

(Se nadaljuje)