THE

BESEDA

ŽIVLJENJE VEDNO

(Nadaljevano)

ČE bi človek resnično živel, ne bi imel ne bolečine, ne bolečine, ne bolezni; imel bi zdravje in celovitost telesa; lahko bi, če bi živel, prerasel in prestopil smrt in prišel v svojo dediščino nesmrtnega življenja. Toda človek v resnici ne živi. Takoj, ko se človek prebudi na svetu, začne proces umiranja zaradi bolezni in bolezni, ki preprečujejo zdravje in celovitost telesa ter povzročajo degeneracijo in propadanje.

Življenje je proces in stanje, v katerega mora človek vstopiti namerno in pametno. Človek ne začne procesa bivanja na nesrečen način. Ne uhaja v življenjsko stanje zaradi okoliščin ali okolja. Človek mora začeti proces bivanja po izbiri, tako da se odloči, da ga začne. Vstopati mora v življenjsko stanje tako, da razume različne dele svojega organizma in svojega bitja, tako da jih medsebojno usklajuje in vzpostavi harmoničen odnos med njimi in viri, iz katerih črpajo svoje življenje.

Prvi korak k življenju je, da nekdo vidi, da umira. Videti mora, da v skladu s potekom človeških izkušenj ne more vzdrževati ravnovesja sil življenja v svojo korist, da njegov organizem ne preverja in se ne upira toku življenja, da ga prenaša na smrt. Naslednji korak k življenju je, da se odpovemo načinu umiranja in si zaželimo načina življenja. Razumeti mora, da popuščanje telesnim apetitom in nagnjenjem povzroča bolečino in bolezen ter propadanje, da lahko bolečino in bolezen in razpad preverimo z nadzorom apetitov in telesnih želja, da je bolje nadzorovati želje, kot pa popustiti njim. Naslednji korak k življenju je začeti proces življenja. To stori tako, da se odloči za začetek, da miselno poveže organe v telesu s tokovi njihovega življenja, da spremeni življenje v telesu iz njegovega izvora uničenja v način regeneracije.

Ko se človek loti življenjskega procesa, okoliščine in življenjske razmere na svetu prispevajo k njegovemu resničnemu življenju, in sicer po motivu, ki spodbuja njegovo izbiro, in po stopnji, za katero se izkaže, da je sposoben vzdrževati svojo pot.

Ali lahko človek odstrani bolezen, ustavi propadanje, premaga smrt in pridobi nesmrtno življenje, medtem ko v tem fizičnem svetu živi v svojem telesu? Lahko, če bo delal z zakonom življenja. Nesmrtno življenje si je treba zaslužiti. Tega ni mogoče podeliti, prav tako se nihče naravno in zlahka ne spušča vanj.

Odkar so telesa človeka začela umirati, je človek sanjal in hrepenel po nesmrtnem življenju. Šarlatani so se pretvarjali, da so predmet izrazili z izrazi Filozofski kamen, Eliksir življenja, Vodnjak mladosti, in modreci so iskali tisto, s čimer bi lahko podaljšali življenje in postali nesmrtni. Vsi niso bili samonikli sanjači. Ni verjetno, da so vsi v svojem teku neuspeli. Od domačinov, ki so se tega veka lotili tega, je morda nekaj doseglo cilj. Če so našli in uporabili Eliksir Življenja, niso sporočili svojih skrivnosti svetu. Karkoli že je bilo o tej temi povedano s strani velikih učiteljev, včasih v preprostem jeziku, da bi ga bilo mogoče precej spregledati, ali včasih v tako čudni terminologiji in posebnem žargonu, da bi izzval preiskavo (ali zasmehovanje). Tema je bila zavita v skrivnostnost; oglasila so se grozna opozorila in na videz nerazumljiva navodila, ki bi si upala razkriti skrivnost in ki bi bila dovolj drzna, da bi iskala nesmrtno življenje.

Mogoče je bilo, da je bilo treba v drugih obdobjih varovalno govoriti o poti do nesmrtnega življenja skozi mit, simbol in alegorijo. Toda zdaj smo v novi dobi. Zdaj je čas, da nazorno spregovorimo in nazorno pokažemo način bivanja, s katerim lahko nesmrtno življenje doseže smrtni človek, ko je v fizičnem telesu. Če se pot ne zdi preprosta, je nihče ne bi smel slediti. Vsaka od njih si želi nesmrtnega življenja; noben drug pooblastilo ni dano ali zahtevano.

Če bi bilo nesmrtno življenje v fizičnem telesu, ki bi ga takoj želeli, bi bilo na svetu le redkokdo, ki ga ne bi takoj prevzel. Noben smrtnik ni zdaj primeren in pripravljen sprejeti nesmrtno življenje. Če bi smrtnik lahko naenkrat oblekel nesmrtnost, bi vlekel k sebi neskončno bedo; vendar to ni mogoče. Človek se mora pripraviti na nesmrtno življenje, preden bo lahko večno živel.

Preden se odloči za nalogo nesmrtnega življenja in večno živeti, se mora ustaviti, da bi videl, kaj mu življenje večno pomeni, in neprimerno se zazreti v svoje srce ter iskati motiv, ki ga sili k iskanju nesmrtnega življenja. Človek lahko živi v svojih radostih in žalostih in ga v nevednosti prenaša tok življenja in smrti; ko pa se zave in se odloči za nesmrtno življenje, je spremenil svoj potek in biti mora pripravljen na nevarnosti in koristi, ki sledijo.

Kdor ve in si je za vedno izbral način življenja, se mora držati svoje izbire in nadaljevati. Če je nepripravljen ali če je nevreden motiv spodbudil njegovo izbiro, bo imel posledice, vendar mora nadaljevati. Umrl bo. Toda ko spet zaživi, ​​bo znova bremenil od mesta, kjer ga je pustil, in šel proti svojemu cilju slabo ali dobro. Lahko je karkoli.

Večno živeti in ostati na tem svetu pomeni, da mora tisti, ki tako živi, ​​postati imun pred bolečinami in užitki, ki krčijo okvir in zapravljajo energijo smrtnika. Pomeni, da skozi stoletja živi kot smrtnik skozi svoje dni, vendar brez prekinitve noči ali smrti. Videl bo očeta, mamo, moža, ženo, otroke, sorodnike, ki odraščajo in umrejo kot rože, ki živijo, vendar za en dan. Življenja smrtnikov zanj bodo videti kot utripi in prešla v noč časa. Opazovati mora vzpon in padec narodov ali civilizacij, ko so nastale in se razpadajo v času. Konformacija zemlje in podnebja se bodo spremenili in on bo ostal priča vsega.

Če ga šokirajo in se umaknejo takim pomislekom, se raje ne bo odločil, da bo živel večno. Tisti, ki navdušuje nad svojimi poželenji ali ki na življenje gleda skozi dolar, ne bi smel iskati življenja nesmrtnega. Smrtnik živi v sanjskem stanju brezbrižnosti, ki ga zaznamujejo sunki občutkov; in celotno njegovo življenje od začetka do konca je življenje v pozabi. Življenje nesmrtnega je vedno prisoten spomin.

Pomembneje od želje in volje do življenja za vedno je poznati motiv, ki povzroča izbiro. Tisti, ki ne bo mogel iskati ali najti svojega motiva, ne bi smel začeti procesa življenja. Skrbno bi moral preučiti svoje motive in se prepričati, ali so ti pravi, preden začne. Če začne s postopkom življenja in njegovi motivi niso pravi, lahko premaga fizično smrt in željo po fizičnih stvareh, vendar bo bivališče le spremenil iz fizičnega v notranji svet čutov. Čeprav ga bo nekaj časa navdušila moč, ki jo ti podeljujejo, pa bo sam obsojen na trpljenje in obžalovanje. Njegov motiv bi moral biti, da se sam prilagodi, da pomaga drugim, da rastejo iz svoje nevednosti in sebičnosti, in s pomočjo vrline preraste v polno človeštvo koristnosti in moči in nesebičnosti; in to brez sebičnega zanimanja ali pripisovanja sebi kakršne koli slave, da bi si lahko tako pomagal. Ko je to njegov motiv, je primeren za začetek procesa življenja za vedno.

(Se nadaljuje)